Zgodba o Kranjski Gori sega v drugo polovico 14. stoletja, v leta, ko so prebivalci začeli v večji meri sekati tamkajšnje gozdove ter jih spreminjati v kmetijska zemljišča in pašnike za ovce in govedo. Strateško pomembna je postala med 1. svetovno vojno, ko so ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez 1611 m visok preval Vršič iz doline Save v dolino Soče. Sloves turističnega kraja je Kranjska Gora pridobila z izgradnjo železniške proge in s prvimi obiskovalci. Nekoliko kasneje pa so skoki in poleti v Planici ponesli ime kraja in doline v svet. To je vzpodbudilo skokovit turistični razcvet kranjskogorskega območja, še posebej, ko so ob koncu petdesetih let na pobočjih Vitranca zrasle prve žičnice.
Še starejša od Kranjske Gore je skrivnostna vasica Podkoren, ki skriva čudovite zgodbe iz časov, ko v Zgornjesavski dolini še ni bilo turizma. Skozi vasico je vodila tlakovana srednjeveška cesta, ki je že v 15. stoletju služila kot povezava med deželo Kranjsko in Koroško. Čez Korensko sedlo je že v času Avstro-Ogrske vozila poštna kočija in tako prebivalcem prinašala novosti iz daljnih krajev. Do leta 1990, ko so zgradili karavanški predor, je cesta čez Korensko sedlo predstavljala glavno prometno povezavo s srednjo in severno Evropo.
Kranjsko Goro in Podkoren povezuje vsaj troje: skupna zgodovina, skupna lega na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo ter skupen turističen vzpon zaradi odmevnih dosežkov "junakov belih strmin" na vsakoletnem svetovnem pokalu v alpskem smučanju.
Turističnemu gostu pa oba kraja pomenita predvsem odlično kombinacijo kranjskogorskega svetovljanskega utripa in korenške mirne idiličnosti. Tako kot je Kranjska Gora kulturno in družabno središče regije, je Podkoren njeno alpsko srce ...
