Triglav

Triglav je najvišja gora slovenskih Alp , njegovo pogorje je Kugy imenoval kraljestvo. Je slovenski narodni simbol, po osamosvojitvi pa tudi simbol naše države. Vrh tega 2864 m visokega očaka je bil osvojen 26. avgusta 1778, v naslednjih desetletjih pa je postal eden najbolj občudovanih daleč naokrog.

Od prve omembe leta 1573 se je v zapisih vedno uporabljajo ime Trgglou ali Terglav. Šele po letu 1800 se je uveljavilo ime Triglav. 

Na vrhu gore stoji Aljažev stolp, postavljen leta 1895, pet let pozneje pa razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik.

Jakob Aljaž je leta 1895 za pet goldinarjev kupil vrh Triglava, da bi ga obvaroval pred potujčenjem. Skovati je dal majhen stolp, njegovi prijatelji pa so ga zvlekli na vrh. Postal je nezamenljiv simbol.

Najkrajša pot na Triglav je iz doline Vrat, najlažja in hkrati najdaljša pa je 7 km dolga pot skozi dolino Krme.

Triglavska severna stena

Uvrščajo jo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (1 km) ter skalnih stebrov (Slovenski, Nemški, Centralni).

Severna stena Triglava je pomembna za zgodovino alpinizma in je še vedno eno najbolj priljubljenih in obiskanih alpinističnih območij v Julijskih Alpah.

Po Slovenski smeri je bila preplezana že leta 1890, v 20. stoletju pa so jo osvajali po številnih drugih smereh. Med novejše smeri spada Čopov steber, preplezan leta 1945.

V zahodnem delu je severna stena čedalje bolj strma in tehnično zahtevna. Tam je tudi alpinistom posebno znana Sfinga. Stena se lahko prečka po vsej širini po Zlatorogovih policah.