Med žičnicami, lovom in poezijo

Sebastjan Gašperin, žičničar in lovec

Sebastjan Gašperin je velik navdušenec za elektrotehniko in tehnologije, lovec in romantik. Prvič sva se srečala na osmega marca popoldan. Kot se za človeka »stare šole«, kot se je sam poimenoval spodobi, mi je ob srečanju stisnil roko in mi čestital za praznik vseh žensk. Dobila sva se na kavi v lokalu blizu smučišča, za primer, če bi ga na smučišču nujno potrebovali. Brez njega pač ne gre. Kot obratovodja, je na smučišču prisoten skoraj vsak dan v letu. Sebastjan je v Kranjski Gori dobro poznan, spoštovan, na to kaže tudi odnos mimoidočih, ki so ga pozdravljali in ogovarjali med najinim pogovorom.

 

Dan je bil vetroven in kljub dokaj visokim temperaturam mrzel in neprijazen. Da bi razbila začetno tremo dveh, ki se prvič srečata, sem mu najprej obrazložila kaj #VsiSmoKranjskaGora sploh predstavlja, kako smo si zamislili našo kampanjo, kakšen je njen pomen in kaj želimo z njo doseči. Začetna trema je bila premagana. Niti magnetofon na mizi ni več predstavljal ovire. Pričel je z obujanjem spominov na osnovnošolske nastope ob praznovanju 8. februarja. »Uf, kako me je črvičilo pred nastopom, vse sem pozabil, spomnim se, da sem v tistem trenutku, ko sem odprtih ust stal na odru pred celo šolo, s popolno temo v glavi, v publiki poiskal učiteljico, ki mi je z usti izoblikovala prve zloge. Huh, potem je steklo«.

 

Beseda je stekla, tako pri njem kot pri meni. Pripovedoval mi je o dedku in babici pri katerih je preživel svoje otroštvo. Kako ga je babica, čeprav sama ni znala smučati, prvič postavila na smuči, »Ona je bila vlečnica, s palicama me je vlekla na vrh nasipa po katerem je včasih potekala železnica, jaz pa sem se pogumno spuščal navzdol. O, kolikokrat sem pogrnil! Na koncu je bila babica že čisto izmučena, mene pa padci niso ustavili«. Dedek, ki je bil smučarski učitelj in soustanovitelj smučarskega kluba Kranjska Gora je malega Sebastjana kmalu za tem postavil na smuči na pravem smučišču. Tam se je Sebastjan zaljubil v teptalni stroj, v smučišče, v žičnice. Lahko bi rekli, da je bila to ljubezen na prvi pogled. Še danes z žarom v očeh pripoveduje o teptalnih strojih, njihove tehnične podatke pa stresa iz rokava. Nikoli v življenju si nisem predstavljala, da bom spoznala človeka, ki s takim entuziazmom pripoveduje o žičničarskih napravah in o vsej birokraciji in predpisih, ki delovanje tovrstnih naprav spremljajo.

 

V številnih pogovorih z njim, s Sebastjanom sem namreč preživela kar nekaj ur, saj sem ga želela čim bolje spoznati, sem izvedela mnogo zanimivih podatkov o sedežnicah, žičnicah in o podjetju RTC žičnice Kranjska Gora. No, družili smo se tudi zaradi snemanja posebnega oddaje za naš destinacijski kanal. V tej oddaji si bo moč ogledati pogovor v katerem mi je pripovedoval o svojem življenju, o delu na žičnicah, o lovu in njegovih hobijih. Za to priložnost pa je, glede na to, da je mojster rim, napisal tudi posebno pesem, ki jo boste lahko slišali samo, če si boste ogledali pogovor.

 

Med razkazovanjem delavnice v kateri popravlja in pripravlja električne naprave, mi je zaupal, da že nekaj časa vodi izobraževanja za mlade žičničarje. Kakopak sem si mislila, saj je prava zakladnica znanja in kot naročen, da s svojim odkritim navdušenjem nad žičničarstvom, s tem okuži še kakšnega mlajšega sodelavca. V debatah sva se dotaknila tudi aktualnih tem, kot je na primer izraba obnovljivih virov v tem poslu. Vprašam ga, če vidi v tem prihodnost žičničarstva. Odgovor na moje vprašanje pa se glasi: »Ne samo v žičničarstvu, temveč prihodnost človeštva.«

 

Glede na to, da se porabijo velike količine nafte, kar pol milijona litrov, za vzdrževanje prog za eno zimsko sezono je dobro, da se kupuje stroje z manjšo porabo, z manjšimi emisijami, kjer so posledično nižji davki. Med proizvajalci je veliko rivalstva kdo bo na trg lansiral boljši, bolj izpopolnjen in varčnejši produkt.

»Že danes teptalni stroji delujejo po principu shranjevanja energije pri spuščanju po pobočju in izrabi le te, ko se vzpenjajo gor po smučišču«. Vsako misel podkrepi z znanjem pridobljenem skozi življenje. Še vedno prebira strokovno literaturo, ki jo na podjetje pošiljajo proizvajalci žičničarskih naprav. Ves čas poskuša biti korak pred ostalimi, saj to od njega zahteva narava njegovega dela. »Če pride do okvare, sem jaz tisti, ki organizira ekipo, jih vodi in usmerja«, pove skromno.

 

 »Postali smo tako natančni kot letalska industrija, toliko birokracije in dokumentacije. Pomembno je, da se vodi dokumentacija o vseh posegih, remontih in drugih delih na napravah. To mi ni težko, saj točno vem kaj točno moram pripraviti/popraviti/izboljšati. Včasih je bil dober žičničar tudi dober improvizator, saj enostavno ni bilo na voljo toliko kvalitetnega in različnega materiala ter izdelkov. Primer, nekoč se ni dalo dobiti sedem žilnega kabla. »Ja, največja faca sem bil, ker sem nagruntal kako ga naredit'«!

 

Že kot nadobuden dijak na SŠ Iskra je imel ideje za izboljšanje naprav. »Že kot mulc sem imel vizije, da bi preuredil žičnico Vitranc. Bil sem zelo ambiciozen, nekateri so se mojim idejam posmehovali, drugi so me »postavili na realna tla«, mi pojasnili kakšen finančen zalogaj so taki projekti. Prevelik vložek, ki se nikoli ne povrne«. 

 

Že res, da so bile takratne vizije malce preveč utopične, pa vendar je s svojim znanjem pripomogel pri postavitvi marsikatere naprave v Kranjski Gori. Za štirisedežnico Dolenčev Rut, ki je mimogrede dosežek na katerega je najbolj ponosen, saj je sodeloval pri izpeljavi celotnega projekta, je napravil izboljšavo, ki jo proizvajalec sedaj serijsko vgrajuje v te naprave.

 

Ob praznovanju 70. letnice podjetja RTC žičnice Kranjska Gora so mu sodelavci pripravili posebno presenečenje. Podelili so mu posebno priznanje za 27 let predanosti in pripadnosti podjetju in kraju. Sebastjan je ob teh spomini še vedno vidno ganjen. Skromno in zato toliko bolj iskreno prične pripovedovati o svojih sodelavcih, vezeh, ki so se v teh letih spletle med njimi.

»Pomembno je, da pri sodelavcih poiščeš njihov potencial, jih spodbudiš da le tega tudi razvijejo. Saj pri tovrstnem delu potrebuješ dobro povezano ekipo in ekipa je močna kot je močan njen najšibkejši člen«. Pove, da so mladi včasih imeli drugačen odnos do dela, vendar ugotavlja, da ko se enkrat navdušijo nad poklicem žičničarja, postanejo zelo zagreti in srkajo njegovo znanje.

Svoje izkušnje in znanje o lovu kot gostujoči predavatelj na OŠ Josipa Vandota v Kranjski Gori prenaša na mlajše rodove. Osnovnošolcem predava o rastlinskih in živalskih vrstah, ki so v naših gozdovih. V prostem času se ukvarja z lovom, je ponosen član lovske družine Kranjska Gora. Otrokom na teh predavanjih poskuša pokazati manj izkrivljeno podobo o lovcih, kot je zapisana v družbi. »Lovci nismo samo morilci, kot nas nekateri naslavljajo temveč smo predvsem zaščitniki narave in živali. Urejamo gozdne poti, krmimo divjad, skrbimo za čisto okolje". 

 

 

Ob tem pove vic, ki ga je slišal na druženju z lovci na Hrvaškem:

»Nobeno društvo za varovanje živalskega in rastlinskega sveta ne prišpara toliko življenj kot šnops!«

 

Poleg tega, da je navdušenec nad tehnologijo in vsem v povezavi z inovacijami, je tudi umetniška duša. Če sta s sošolcem na osnovnošolskih plesih skrbela za dobro vzdušje s kakšnimi rock baladami, sedaj raje sam napiše kakšno pesem. Zato ga velikokrat povlečejo za rokav in ga prosijo, da napiše nekaj rim za prijatelje ali ob kakšni posebni priložnosti v službi.

Na mojo pobudo je tudi za našo kampanjo spesnil nekaj vrstic, ampak kot sem napisala že v uvodu tele objave, pesem lahko slišite samo, če si ogledate najin pogovor na tejle povezavi. Tako, da hitro kliknit in nič čakat!

 

Do naslednjič!

 

Za Turizem Kranjska Gora, Mojca Mežek


 

 

 

 

 

 

 
Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih