Živahne barve slikarske palete Leje Svrzikapa

Lea Svrzikapa, umetnica in akademska slikarka

 

The "earthwithout "art" is just "eh

 

Poznan rek pravi, da bi bila zemlja brez umetnosti samo še »eh«, torej nekaj brezveznega in puščobnega. Prav gotovo bi bil svet Lejin svet brez umetnosti nadvse pust in turoben. Vprašali se boste zakaj?

 

Naj vam povem razloge.

Več njih.

Prvi je prav zagotovo ta, da da se je v njihovi hiši vedno pelo, plesalo in igralo. Lejina mati je ljubiteljska gledališka igralka, prababica slikarka. Po njej je Lea tudi podedovala čut za estetiko, prostor, kompozicijo, mešanje barv in tehnik. Njena prababica je bila prav tako kot Leina mati ljubiteljska ustvarjalka. A prav gotovo tudi za ljubiteljsko ukvarjanje bodisi z glasbo, igro ali pisano besedo potrebuješ talent.

»To je nekaj kar je v tebi, je prirojeno, je nekaj kar mi nihče ne more odvzeti« pravi Lea. Njen talent se je pokazal že zelo zgodaj, kot majhno dekletce je izredno rada risala in slikala. Njene slike so bile venomer natančno pobarvane, narisane in živih barv - prave male umetnine. Mati je to zelo hitro opazila in Leo začela prijavljati na razne slikarske kolonije med počitnicami. Če Lea ni bila na slikarski koloniji, je bila na gledališkem taboru.

»Odrske deske so me od nekdaj privlačile«. Biti nekdo drug, se potopiti v njegov svet, ga raziskati do obisti, to je nekaj kar je Leo fasciniralo in privlačilo. Pobeg od tega ponorelega sveta, pobeg iz realnosti v surealnost, in umetnost je pravi način za tovrstni pobeg. V osnovni šoli je to nadvse rada in vse pogosteje tudi počela. Posledice so se pričele kazati v ocenah v njeni redovalnici. Le en predmet je imel venomer dobro oceno, nalog iz tega predmeta se je lotevala z maksimalno zbranostjo in natančnostjo.

 

»Medtem, ko so se drugi mučili, se trudili da bi svoj izdelek izpadel brezhiben približek profesorjevem navodilom, sem sama samo vzela čopič in slikala«. Ta prirojeni talent je opazil učitelj likovne vzgoje Boris Oblišar. S pravim pristopom je Leo prepričal, da se je vredno potruditi, stisniti zobe in zaključiti šolanje. Prepričal jo je, da je vredno poskusiti na sprejemnih izpitih na novo odprtem oddelku za likovno umetnost na umetniški gimnaziji v Celju. V zameno za uspešno opravljene sprejemne izpite ji je obljubil njegov slikarski čopič.

»Tisti čopič z napisom Da Vinci mi je bil zadostna motivacija, da sem poskusila čeprav sem vedela, da je to samo znamka čopičev«.

 

Lea je sprejemne izpite za likovni oddelek opravila brezhibno, dosegla je vse možne točke. Njen izdelek je bil domiseln in družbeno aktualen. Kaj je pripravila, si lahko vsi tisti, ki vas zanima, ogledate v videu spodaj, kjer je Lea za vse, ki ne veste kako izgledajo sprejemni izpiti razkrila nekaj podrobnosti.

Lejin talent ni ostal neopažen niti na gimnaziji, kot nagrado in spodbudo so ji tisti, ki so v njej videli potencial, omogočili obiskovanje slikarske šole Rudija Španzla, umetnika, ki je najbolj znan po poslikavah slovenskih tolarjev.

Po tem, ko je bila Lea sprejeta na akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani si je ponovno zaželela spremembe, zato se je prijavila na izmenjavo študentov in se za pol leta preselila v Winchester. Tam se je izobraževala na prestižni Winchester school of Art, kjer se ji je izoblikoval poseben slog. Življenje v Winchestru je bilo vznemirljivo in zanimivo. Ker življenje v Angliji ni ravno poceni, so Lei da bi lažje shajala iz meseca v mesec prijateljice kupile pribor za tetoviranje. Po vrnitvi v Slovenijo je Lea nadaljevala s šolanjem na ALU. Pogosto je svoja umetniška dela razstavljala na razstavah. Zadnjo samostojno razstavo je imela v Kamniku. Razstavo je poimenovala Divja urbanost. V delih ustvarjenih posebej za to razstavo je povezala svoje in spomine svojih staršev in nastala je zanimiva difuzija divjih barv, simbolov na bivšo republiko Jugoslavijo in silhuete tipične socialistične in rudarske arhitekture Velenja.  

Lea kljub uspešnosti na zasebnem, umetniškim in delovnem področja ostaja skromna. Občasno potrebuje namig od zunaj. Tako je bilo tudi pri odločitvi, da zamenja poklicno pot.

»Bil je običajen delavni dan, ko je do mene pristopil gost z željo, da mu poiščem nekaj poti, ki so zanimive za vožnjo z motorjem. Ker sem imela dober dan sem zavrtela nekaj številk od prijateljev, ki se prav tako navdušujejo nad motorji in jih prosila za nasvet. Potem sem za gosta narisala mapo s potmi, cestami, znamenitostmi, ki so v bližini in restavracijami z dobro lokalno kulinariko. Ko se je vrnil do mene po informacije in sem mu na mizo postavila zemljevid z vsemi točkami je zaprepaden obstal. Pozval me je, da sedem k njemu in mi zaupal svojo življenjsko zgodbo«.

 

Ta zgodba je pred Leo postavila ogledalo in je pomembno prispevala k odločitvi, da zapusti butični hotel in si poišče drugo službo.

Delo v turizmu zahteva celega človeka in Lea, ki se vsakega dela loti 100% se je tudi vodenju idiličnega hotela v središču Podkorena, posvetila maksimalno. Zamudila je dragocene trenutke svoje hčerke Eie, trenutke, ki se ne bodo nikoli več ponovili.

 

Žrtvovala je tudi svoje sanje o poučevanju.

»Vedno sem si želela poučevati, zato sem se po zaključeni diplomi na ALU vpisala na pedagoško-andragoški program. Za opravljanje izpitov do sedaj zaradi delavnih obveznosti ni bilo časa, a zdaj bom končno imela čas in zaključila začeto«.

Prve izkušnje v pedagoškem poklicu si nabira v lokalni osnovni šoli v Kranjski Gori, kjer učiteljici likovne vzgoje Marti Mertelj pomaga pri poučevanju. Svoje znanje pa ne predaja naprej le mlajšim generacijam temveč tudi starejšim. Pred nekaj leti je organizirala likovne delavnice. Bojda so jo udeleženci opisali kot zelo zahtevno in strogo učiteljico. Lea se namreč v slikarstvu drži pravil, od tega ne odstopa. Je že res, da se rada poigra in eksperimentira, ampak osnove so osnove in teh se je potrebno držati. V slikarstvu je, čeprav tega ne bo priznala na glas, perfekcionistka!

 

Sicer rada odkriva, raziskuje, eksperimentira. Pred nekaj tedni se je vpisala na tečaj lončarstva, pod vodstvom mladega perspektivnega umetnika iz naše doline, Matica Beneta. Zagrizla je in že po nekaj urah delavnice kupila cel paket gline in pričela z ustvarjanjem v ateljeju- mali sobici v hiši, kjer živi z Eio in njenim fantom. Zdaj doma, če le ima čas ustvarja iz gline, in poskuša doseči perfekcijo tudi na tem področju. Verjamem, da bo o Lei še slišati. In da bo kaj kmalu nabrala dovolj umetnin za novo razstavo, ki bo osupnila kustose tako kot je osupnila zbirka slik kustosinjo Bojano Čampa, ki je njeno ustvarjanje povzela takole:

 

»Akademska slikarka Lea Svrzikapa je predstavnica mlajše generacije likovnih ustvarjalcev, ki nas preseneča predvsem z dobrim poznavanjem likovne forme. To ji pri njenem delu omogoča širok razpon od izjemnega obvladovanja risbe in perspektive pa do sposobnosti natančnega modeliranja. Zanjo je značilen temeljit vpogled v likovne zvrsti moderne umetnosti s poudarkom na drugi polovici dvajsetega stoletja. Tako se v razstavljenih delih srečujemo s svetovi, ki so razpeti med natančno obvladovanje arhitekturnih prostorov, prvinami grafičnega oblikovanja, op arta in poigravanjem z monokromnim ali barvnim modeliranjem. Po drugi strani njen izjemen občutek za upodabljanje sodobnih individualnih hiš odslikava bolj umirjen, zaseben in vase zamaknjen svet, kjer se v celoti odmakne od grobe industrijske pokrajine v že skoraj zenovski mir človeške intime.«

 

7 HITRIH IN ISKRENIH Z LEO O SLIKARSTVU

 

1. Najljubša barva? 

"črna!"

2. S katerimi barvami najraje ustvarjaš?

"akrilne barve"

3. Najljubša slikarska tehnika?

"Akril"

4. slikarski slog/stil?

"mešanica pop arta in figuralike"

5. Kako bi opisala svoj slog? In če bi imela možnost, da ga objaviš kako bi se imenoval?

"Perverzni opart. Poimenovala bi ga "Fontana di vulva"

6. Barvni ali klasični tattooji?

Klasični - vedno za klasiko!

7. Kaj bi bila, če bi živela v drugem zgodovinskem obdobju?

" Bila bi kurtizana! Ne, hecam se, bila bi dvorna portretistka!"

 

 

Več o Lejinem ustvarjanju in življenjski poti, ki jo je pripeljala v "našo dolino" pa v videu!

 

 

 

 
Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih